Pri obdelavi notranjih in zunanjih zidnih površin je splošno znano, da je vsak premaz dober samo toliko, kolikor dobra je podlaga, na katero je nanešen. Pa vendar se pri izvajalcih/uporabnikih predvsem zaradi večjih stroškov za material in delo večkrat pojavi vprašanje, ali je res nujno potrebno upoštevati priporočen postopek za pripravo podlage. Zaradi zniževanja tovrstnih stroškov največkrat izpustijo ravno impregnacijo ali pa uporabijo v praksi preizkušene načine, ki pa jih proizvajalci barv ne priporočamo več.

Vpliv impregnacije na podlago

Impregnacije uporabljamo za pripravo notranjih in fasadnih zidnih površin. Priporočamo jih za nove, še nepobarvane, kot tudi za stare, obarvane zidne površine. Pri novih, še nepobarvanih zidnih površinah z impregnacijo poenotimo in zmanjšamo vpojnost celotne površine in s tem dosežemo enakomeren barvni ton in manjšo porabo barve.

Pri starih zidnih površinah je razlogov za uporabo impregnacije še več:

• številni stari nanosi, zaradi katerih je oprijem novega premaza vprašljiv,
• vezivno osiromašena površina (skredanost), ki povzroči slabši oprijem novega premaza,
• neenaka kakovost celotne površine zaradi popravil razpok,
• izravnava z materiali, ki po sestavi niso ekvivalentni osnovi itd.

Impregnacija torej utrdi podlago, zveže stare premaze med seboj in s podlago, poenoti in zmanjša vpojnost ter izboljša oprijem novih premazov. Poleg tega pa zmanjša porabo barve in poskrbi, da je barvni ton enakomeren. Še posebno pomembna je vloga impregnacije z vidika oprijema pri nanosu visoko kakovostnih premazov na podlago, ki je bila pred tem pobarvana s premazi slabše kakovosti. Pomen impregnacije za oprijem premaza na staro, skredano podlago prikazuje slika 1.

Slika 1: Test oprijema premaza na impregnirani in neimpregnirani podlagi

Vrste impregnacij glede na videz, funkcijo in sestavo

Na splošno delimo impregnacije v tri skupine:

• transparentne, na vodni osnovi,
• transparentne, na osnovi topil,
• pigmentirane, na vodni osnovi.

Glavna sestavina impregnacije je vedno vezivo, ki je raztopljeno v topilu ali pa je v obliki vodne disperzije. Običajno so na področju vodnih premazov impregnacije podobne sestave kot barve. Obstajajo akrilne, silikonske in silikatne impregnacije, ki ustrezajo disperzijskim akrilnim, silikonskim in silikatnim barvam. Na topilnem področju je sintetična smola raztopljena v organskem topilu.

Bistvena razlika med vodnimi in topilnimi impregnacijami je prav oblika, v kateri je vezivo. V primeru vodnih impregnacij je vezivo v obliki delcev, porazdeljenih v vodi, zato je zelo pomembno, da je velikost delcev čim manjša, saj le tako lahko delci veziva prodrejo globoko v podlago (glej sliko 2 in 3).

Tako SPEKTRA akrilna impregnacija, SPEKTRA akrilna impregnacija koncentrat kot tudi nova SPEKTRA Impregnation Acryl Special vsebujejo kopolimerno akrilno vezivo z delci povprečne velikosti 40 nm in v celoti ustrezajo zahtevam za kakovostno impregniranje notranjih in fasadnih zidnih površin.

V topilni impregnaciji je vezivo raztopljeno v topilu, zato lahko brez težav prodre zelo globoko v podlago. Ena takih je SPEKTRA globinska impregnacija. 

Za porozne, skredane in zelo vpojne podlage največkrat uporabimo transparentno impregnacijo. Pigmentirano impregnacijo uporabljamo, kadar želimo v enem koraku doseči poenotenje vpojnosti, dober oprijem, delno obarvanje in poenotenje končnega barvnega tona. Za dober oprijem novih premazov na gladke in nevpojne stare premaze, kot so na primer dekorativne tehnike, moramo izbrati pigmentirano, dobro pokrivno impregnacijo, ki s svojo strukturo poskrbi za dober oprijem novega premaza. Tem zahtevam ustreza SPEKTRA DECOR grund.

Za izboljšanje oprijema na gladek beton kot tudi na tovarniško pripravljene betonske podlage uporabljamo grobe, vezivno bogate, delno pigmentirane osnovne premaze, kot je SPEKTRA osnovni premaz.

Katero impregnacijo izbrati?

Izbor med topilno in vodno impregnacijo je v večji meri odvisen od lastnosti oziroma kvalitete podlage, na splošno pa velja, da topilno impregnacijo uporabimo v primeru izjemno vpojnih, skredanih ali zelo gladkih podlag, zaradi topilne osnove pa se iz ekoloških in zdravstvenih razlogov izogibamo uporabi na notranjih zidnih površinah. Res pa je, da topilne impregnacije močneje zvežejo podlago in tudi globje prodirajo vanjo kot pa akrilne. Majhni delci veziva v akrilnih impregnacijah sicer zaradi kapilarnih sil prodirajo v podlago, vendar se pri močno skredanih podlagah zgodi, da voda kot transportno sredstvo veziva zelo hitro odhlapi, zaradi česar vezivo ne prodre dovolj v podlago in ostane na površini kot precej nevpojen film. Na ta način tvori ločilni sloj, katerega posledica je slab oprijem naslednjega premaza. Če je pravilno izbrana in redčena po navodilih, impregnacija ne sme tvoriti filma na površini, ko se posuši (glej sliki 2 in 3).

V primeru fasadnih barv in fasadnih termoizolacijskih sistemov je pravilna izbira impregnacije zelo pomembna tudi zaradi želenih lastnosti premaza, predvsem je tu mišljena paro prepustnost sistema. Zato v primeru silikonske fasadne barve in silikonskih ometov priporočamo uporabo SPEKTRA silikonske impregnacije, saj je ta po sestavi veziva podobna premazu in ohranja paro prepustnost sistema.

Pomembno je tudi, da poznamo sestavo toplotnoizolacijskega sistema. Če je kot izolacija uporabljen stiropor, pri prenavljanju ne smemo uporabiti impregnacij na osnovi topil, saj bi lahko prišlo do natapljanja stiropora.

V primeru silikatnih premazov je silikatna impregnacija obvezna, saj zaradi specifičnega utrjevanja (silicifikacije) ne sme zmanjševati reakcije vodnega stekla s silikati v podlagi.

SPEKTRA impregnacije

Sistemska uporaba impregnacij

Vsak proizvajalec barv navaja sisteme, kar pomeni, da za določeno vrsto in kakovost podlage in za izbrani premaz priporoči ustrezno impregnacijo. Sistemi so zaradi kompleksnosti podlag in lastnosti premaza navedeni v tehničnih informacijah glede na vrsto podlage in izbor zaključnega premaza.

Nanos impregnacije sledi takoj za morebitnimi popravki poškodb in/ali sanacijo plesni, šele nato sledi fina izravnava oziroma glajenje z izravnalnimi masami in zaključno barvanje.

Transparentne impregnacije so običajno glede na sestavo zelo tekoče. Zato se priporoča nanašanje s čopičem, pri katerem so izgube materiala zaradi intenzivnega kapljanja najmanjše. Pri nanosu z valjčkom se veliko impregnacije zaradi brizganja z valjčka izgubi. Tudi izvajalec je izpostavljen brizganju impregnacije, zato se mora pred tem primerno zaščititi.

Pri HELIOS-u smo v družino transparentnih impregnacij blagovne znamke SPEKTRA dodali nov izdelek SPEKTRA Impregnation Acryl Special, katerega glavna lastnost je nanašanje z valjčkom brez kapljanja. Impregnacija je na videz zelo podobna običajnim impregnacijam, ob mešanju deluje kot običajne tekoče impregnacije, pri nanosu pa ne teče in ne kaplja.

Pred uporabo redčenje ni potrebno, saj kljub temu prodira globoko v podlago, zveže stare premaze in poenoti vpojnost podlage. Izdatnost impregnacije je povsem primerljiva z običajnimi impregnacijami, saj z 1 l premažemo od 15 – 25 m² površine, kar je odvisno od hrapavosti in vpojnosti podlage. Primerna je za impregniranje notranjih in fasadnih zidnih površin.

SPEKTRA Impregnation Acryl Special