Vpliv okolja in fizikalnih lastnosti fasadnih slojev
Na pojav alg in plesni vpliva vrsta dejavnikov:
– mikroklima v okolici objekta, zlasti bližina vegetacije, vodnih površin in senčnih leg;
– konstrukcijska izpostavljenost, kot so severne fasade ter nezadostna zaščita z napušči;
– odvajanje meteorne vode in prisotnost kapilarne vlage;
– lastnosti zaključnega sloja, predvsem njegova vpojnost, paro prepustnost in hrapavost.
Okužena fasada / fasada po sanaciji
Hrapav zaključni sloj nudi mikroorganizmom več možnosti oprijema, medtem ko visoka vpojnost omogoča dolgotrajnejše zadrževanje vlage. Tudi pri fasadah, izvedenih v celoti iz enakih materialov, se zaradi lokalnih razlik v temperaturi in relativni vlažnosti lahko pojavijo izrazito kontaminirani predeli.
Najbolj kritične so:
– severne strani objekta,
– območja podzidkov,
– zasenčeni pasovi pod napušči ali med gostejšo vegetacijo,
– mestoma tudi višje lege zaradi vetrovne izpostavljenosti.
Principi in faze sanacije biološko kontaminiranih fasad
Osnovno vodilo pri sanaciji je odstranitev in uničenje mikroorganizmov, šele nato sledi morebitno fizikalno ali estetsko popravilo fasade. Mehansko čiščenje na začetku postopka ni priporočljivo, saj bi lahko razširili žive spore na še neokužene površine.
2. Mehansko čiščenje po delovanju biocida
Približno 12 ur po nanosu površine mehansko očistimo – z mehko ščetko ali vročo vodo oziroma paro pod nizkim pritiskom. Pri tem je ključnega pomena, da se zaključni sloj ne poškoduje, saj bi s tem lahko poslabšali njegovo zaščitno funkcijo in povečali vpojnost.
3. Sanacija poškodb in priprava podlage
Po popolnem sušenju je fasada pripravljena za popravila razpok, krpanje mehanskih poškodb in izravnavo.
