Z evropskim zelenim dogovorom smo se obvezali k ogljični nevtralnosti do leta 2050. Že do leta 2030 naj bi zeleni prehod pripeljal do vsaj 55 % znižanja neto emisij toplogrednih plinov.

Tako ambicioznih ciljev ne moremo doseči samo z nekaj velikimi spremembami, optimizirati bo potrebno prav vsako podrobnost našega življenja in poslovanja. Ena takšnih, na videz majhnih, nepomembnih stvari so premazi za gradbeno mehanizacijo.

Predpogoj za izboljšanje je poznavanje sedanjega stanja. Vpliv vsakega izdelka ali procesa na okolje najlažje ovrednotimo z metodo LCA (Life Cycle Assesment), ki ovrednoti vpliv na okolje skozi njegov celoten življenjski cikel. Pri medpodjetniškem poslovanju, v katerega sodijo tudi premazi za gradbeno mehanizacijo, je običajno in standardizirano, da deležniki v verigi vrednosti izvedejo LCA do lastnih izhodnih vrat, pri čemer upoštevajo podatke za vstopne surovine in storitve.

Ena izmed objavljenih študij o premazu za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo iz bioobnovljivih virov.

Izkaže se, da izrazito prevladujoč del emisij premazov na vratih proizvajalca predstavlja pridobivanje in izdelava surovin. Sam postopek izdelave premazov in vse oblike transporta skupaj okolje obremenjujejo za nekajkrat manj. Logično je torej vprašanje, ali lahko uporabimo drugačne, okolju prijaznejše surovine.

V splošnem je prva rešitev recikliranje, ponovna uporaba enkrat že uporabljenih surovin in s tem prehod na krožno gospodarstvo. Za industrijo premazov je ponovna uporaba surovin iz že nanesenih izdelkov skoraj nemogoča, vsekakor pa nesmiselna. Ločitev premaza od substrata namreč zahteva več vložka, kot bi reciklaža dala koristnih surovin. Vseeno pa industrija premazov lahko preide v krožno gospodarstvo. Rešitev ni kroženje bolj ali manj predelanih surovin, temveč uporaba veziv iz biološko obnovljivih virov in njihove reciklaže skozi naraven ogljikov cikel.

V podjetju Helios TBLUS si v okviru pobude »Prisegamo na zeleno« prizadevamo izboljšati našo okoljsko učinkovitost in zgraditi ogljično nevtralno prihodnost.

Marsikdo bi rekel, da govorimo o znanstveni fantastiki, pa temu ni tako. Podjetje Helios TBLUS je že v prejšnjem desetletju sodeloval v evropskih projektih, ki so preučevali možnost izdelave in uporabe premazov iz biološko obnovljivih virov, konkretno iz alg. Seveda je šlo za bolj kot ne laboratorijske raziskave na razmeroma nizki ravni tehnološke razvitosti (TRL). Razvoj pa se ni ustavil na tej stopnji.

V letošnjem letu smo na znanstvenih konferencah ter v najpomembnejših znanstvenih in strokovnih publikacijah s področja premazništva predstavili študijo, ki dokazuje, da je moč pripraviti premaz za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo iz povsem iz biološko obnovljivih virov pridobljenega veziva sintetiziranega znotraj podjetja. Pokazali smo, da je tak premaz po vseh svojih lastnostih ekvivalent premazu iz klasičnih, iz nafte pridobljenih surovin. Uporabili smo surovine, ki ne izhajajo iz prehranskih virov in s tem ne ogrožajo preskrbe z živili, so varne, saj so tako kot naftne surovine podvržene REACH in dajejo vezivo, ki ni biorazgradljivo in je torej primerno za najzahtevnejše pogoje izpostave. Omenjeno vezivo je komercialno dosegljivo.

Aktivnosti na področju premazov za gradbeno mehanizacijo iz bioobnovljivih virov pa se niso končale s študijami. V redni proizvodnji za nekatere najbolje prodajane sodobne premaze za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo uporabljamo surovine iz (delno) bioobnovljivih virov, če to le ne predstavlja bistvenega povišanja stroškov.

Tipičen primer je epoksidni temelj KANSAI PRIMER EP 11-26, ki v svojem vezivu vsebuje do 25 % ogljika iz bioloških virov. Za druge premaze, kjer bi zamenjava surovin povzročila zaznavno spremembo cene, pa zainteresiranim kupcem ponujamo posebne izvedenke naših izdelkov s povečanim deležem bioobnovljivih surovin. Te premaze so pred kratkim predstavili na IKI simpoziju, ki ga je skupina KANSAI HELIOS organizirala v Kölnu v Nemčiji.

Kaj pa znižanje emisij premazov v fazah življenjskega cikla po tem, ko zapustijo proizvodnjo? Nanos premazov je energetsko izrazito zahteven in načeloma močno obremenjuje okolje. Razvojne aktivnosti so usmerjene tudi v nižanje temperature utrjevanja premazov in s tem zmanjševanje porabe energentov v fazi aplikacije.